Zakaj pravzaprav rabim očala, kaj naredijo z mojim vidom?

Kategorije: Korekcijska očala

Očala so pripomoček za vid, ki nepravovidnemu očesu povrne ostrino. Med neprave vidnosti, ali napake vida, štejemo:
kratkovidnost,
daljnovidnost,
astigmatizem
– in starostno daljnovidnost.

Pri kratkovidnosti gre za to, da se žarki v očesu premočno lomijo in se slika iz daljave na mrežnici našega očesa ne nariše ostro. Šele ko se motrenemu objektu približamo na razdaljo, ki ustreza naši kratkovidnosti, ga dobro vidimo tudi brez očal. Pri kratkovidnosti za korekcijo uporabimo »minus« stekla, ki sliko v daljavi naredijo spet ostro.

merjenje dioptrije

Pri daljnovidnosti se žarki lomijo prešibko in takšno oko vidi slabo na vse razdalje, saj žarkov, ki bi padali vanj pod ugodnim kotom, v naravi ni. Ima pa oko možnost s prilagajanjem očesne leče, t.i. akomodacijo, do neke mere prikriti to napako. To mu še najlaže uspe pri gledanju na večjo razdaljo; bliže pa ko je predmet, težje mu gre. Izraz daljnovidnost torej izvira iz dejstva, da daljnovidno oko relativno bolje vidi na daleč. Pri daljnovidnosti se za korekcijo vida uporabi »plus« stekla, ki izostrijo sliko v daljavi, sprostijo očesno akomodacijo na daljavo in mu omogočajo, da jo uporabi za gledanje na blizu.

Ne glede na kratko- ali daljnovidnost je lahko oko tudi astigmatično. To pomeni, da se slika, ki pada v oko v posameznih presekih, različno lomi in se tako razpotegne. Povsem ostra ni na nobeni razdalji. Za to napako je običajno kriva neenakomerna ukrivljenost sprednjega dela očesa, roženice, korigiramo pa jo s »cilindričnimi« stekli.

old-person-reading-glassesPo približno 45. letu starosti ima naše oko z akomodacijo – prilagajanjem na blizu – vedno večje težave. Glavni razlog za to je spremenjena sestava očesne leče in nekoliko drugačni odnosi v očesu ob spreminjanju njene oblike, pojav pa imenujemo »starostna daljnovidnost«. Zmanjšani akomodaciji pomagamo s »plus« stekli. To stanje se precej konstantno poslabšuje do obdobja, ko se očesna leča skorajda ne prilagaja več, kar se zgodi po približno šestdesetem letu starosti. Temu praktično nihče ne ubeži. Če ste slučajno zmerno kratkovidni, boste pri branju tedaj morali sneti očala za daleč, saj se z njimi oko ne bo moglo prilagoditi bližini. Kratkovidnost je torej razlog, da nekateri ljudje tudi v poznejši starosti lahko berejo brez očal. Pri močnejših kratkovidnostih bi morali ob branju brez očal čtivo tako močno približati, da to ne bi bilo več udobno – v tem primeru boste za branje dobili šibkejša minus očala. Kdor pa je daljnoviden, mora svojo manjkajočo akomodacijo nadomestiti z dodatnimi »plus« dioptrijami, ki se prištevajo k vrednostim za daljavo. Ti ljudje imajo močnejša bralna očala.

Kolikšna je dioptrijska vrednost bližinskih očal je torej odvisno od dioptrije za daleč (tudi astigmatizma), starosti osebe in pa od razdalje, za katero očala potrebuje. Včasih so ljudje potrebovali očala predvsem za branje in ročna dela. Danes imamo vse mogoče specifične opravke, od drobnega dela, pregledovanja tekstov, grafik in mehanskih drobnarij do dolgotrajnega dela pri računalniku. Za vse te stvari lahko dobite očala po meri, ki vam nudijo udoben, neutrujajoč vid.